being

· 5/3/12 · Reblog

Lekturirano in objavljeno: MY FashionMagazine MAREC 012
www.my-fashionmagazine.com 



MENTALNA ŽGEČKLJIVOST

Smeh, občutje smešnega! Prijetno žgečkljiv, sproščujoč občutek, katerega se nihče od nas ne brani. Pravzaprav bi se morali več smejati, saj nam občutje smešnega sproži nepričakovane in ustvarjalne asociacije, s katerimi ne ogrožamo prav nikogar, temveč osrečujemo in sproščamo. Podarimo ga neznancu ali pa bližnji osebi izrazimo naklonjenost.

Smejte se, iskreno in iz srca! To občutje je socialno čustvo in iz tega razloga lahko marsikomu polepšamo dan ali pa neprijetno situacijo s smehom preusmerimo in preprečimo, da bi zašla v neželeno smer. Ste se že kdaj začeli smejati, še preden vas je nekdo požgečkal? To dokazuje, da občutje smešnega ni samo fizična reakcija temveč tudi reakcija na mentalne predstave. Torej je doživetje smešnega povezano z ustvarjalnostjo in inteligentnostjo. Naša lastna ustvarjalnost in inteligenca nam je lahko v veliko pomoč pri oblikovanju lepih in simpatičnih trenutkov, polnih smeha. Zakaj se ne bi nasmejali sicer neprijetnemu dogodku - denimo s kavo politi srajci - namesto da mrkega pogleda odkorakamo v predavalnico!? Velikokrat se smejimo drugim ljudem ampak ali se kdaj vprašamo, če s tem komu vzbudimo kakšno neprijetno čustvo? Smeh naj sprožajo asociacije s katerimi ne žalimo in ne zasmehujemo sočloveka, temveč se skupaj smejimo.

Se kdaj smejite samemu sebi? Občutek, da je človek smešen samemu sebi je lahko povezan s sposobnostjo samopreseganja, s preraščanjem. Pomeni, da smo se sposobni mentalno distancirati od samega sebe, se ozreti nase s položaja zunaj sebe. Se s smehom rešiti iz zagate ali pa se samo iskreno nasmejati samemu sebi in simpatično priznati neko dejanje, spodrsljaj ali pripetljaj. Zakaj bi se skrivali za masko zaigranosti? Za svoja dejanja smo tako ali drugače odgovorni. Odločitve, obljube, izzivi,… gotovo smo se na naši poti že velikokrat znašli v smešnih situacijah in zakaj se ne bi temu smejali, namesto, da se prepustimo jezi, razočaranju in sramu? Smejmo se temu. S smehom ne bomo dovolili neprijetnim občutkom niti blizu, kaj šele, da bi se nas lotili. S smehom bomo razbremenili napetost, nasmejali najboljšega prijatelja, parterja, družbo,…dogodek ovekovečili kot nekaj smešnega, ne pa kot tabu temo.

Smeh kot prijetno, neškodljivo občutje je zelo lepo, bogati nam dušo in prinaša pozitivno energijo v naš vsakdan. A ima tudi šibko točko. Smeh je lahko izkoriščen tudi v obliki prezira ali maske. Občutje smešnega, ki nastaja v odnosih antipatije, lahko pomeni celo čustvo sovraštva. Zelo močni načini zavračanja ali celo maščevanja so posmehovanje, zasmehovanje, roganje,… kot samozasmehovanje, ki je znamenje samoprezira in sovraštva do sebe. Duhovitost iz tega zornega kota lahko pomeni eno od oblik agresivnosti. Včasih je to lahko hud boj na psihološki ravni, ki lahko posameznika zelo poniža in prizadane, sploh če poteka pred pričami oz v družbi. Zato bodimo previdni, ko se smejimo neki dotični situaciji, ki ni naša »last«.

Velikokrat se zgodi, da s smehom prikrivamo druga čustva. Ko nam je neprijetno, se začnemo smehljati ali pa pademo v apatičen krohot, ko nam je zelo neprijetno. S tem se nekako rešimo zagate in zatremo čustvo za katerega ne želimo, da ga okolica zazna; lahko je to bes, sram, žalost, razočaranje,.. Vsi smo si že kdaj nadeli masko smeha, da se rešimo iz kakšne neprijetne situacije. Verjetno zato, ker smo hoteli izpasti močni pred drugimi; ko smo se recimo z glavo zeleteli v vejo ali celo mogoče v prometni znak ter odreagirali zelo hladnokrvno »ah, saj ni nič!«

Mogoče smo v kakšni situaciji predpostavili, da nam bo smeh pripomogel k temu, da nas bodo drugi sprejeli, ter že celo pretiravali v duhovitosti. Učinek pa je bil ravno nasprotni.

Ko se nečemu iz srca nasmejimo oz nam je nek dogodek ali šala tako zelo smešna, občutimo prijetno, smešno razpoloženje in tako začnemo razmišljati na duhovit način. Sprožimo specifično mentalizacijo. Mentalne predstave, ki se kar nizajo ena za drugo in se nepričakovano povezujejo. So barvite, skokovite, svobodne, otročje… Ta skrajna ustvarjalna mentalizacija nas popelje tako daleč, da nam sploh ni potrebno slišati duhovite asociacije, da bi se nasmejali, temveč nam občutek smešnega sprožijo že čisto vsakdanji dogodki. Ti so nam samo še povod v poigravanje z lastnimi mentalnimi predstavami. Naša lastna mentalna žgečkljivost nas lahko spravi celo do solz! To lahko največkrat doživite v družbi človeka, s katerim ste preživeli ogromno skupnih trenutkov. Z obujanjem spominov izzovemo žgečkljive podrobnosti, katere iz nas potegnejo tista najlepša smešna občutja, še več duhovitih dogodkov in tako iskren smeh obarvajo solze sreče in boleče trebušne mišice.

Naj bo smeh v odnosu simpatije. Smejmo se skupaj z drugimi in ne drugemu. Ločimo med smehom in zasmehovanjem. Pustimo zasmehovanje na strani, saj s tem prizadanemo sočloveka. Smejmo se! S tem bomo izzvali še več smeha in ogromno prijetnosti. Ko bo življenje naslednjič od vas zahtevalo izbiro med nasmehom in negativnimi izbruhi, izberite prvo! S tem ste pokazali odraz lastne inteligence!